Omemba: Guadalupe Nettel

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Številni od nas se selijo po vsem svetu. Nismo povezani le z eno kulturo, ampak z dvema, tremi ali celo več kulturami. Komunicirati moramo z ljudmi, ki tudi izhajajo iz več kultur. To, kako uporabljamo jezike, kako gledamo na stereotipe o narodih in kako lahko sploh komuniciramo, se mi zdi zelo zanimivo.«

»Roman ima odprt konec. Ana je že vpeta v drugo realnost, ki jo dobro sprejema in v kateri že ima svoje mesto. Gre za prehod. Novi svet je popolnoma drugačen od starega, že skoraj druga razsežnost, vendar se tudi tam počuti dobro.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Številni od nas se selijo po vsem svetu. Nismo povezani le z eno kulturo, ampak z dvema, tremi ali celo več kulturami. Komunicirati moramo z ljudmi, ki tudi izhajajo iz več kultur. To, kako uporabljamo jezike, kako gledamo na stereotipe o narodih in kako lahko sploh komuniciramo, se mi zdi zelo zanimivo.«

»Roman ima odprt konec. Ana je že vpeta v drugo realnost, ki jo dobro sprejema in v kateri že ima svoje mesto. Gre za prehod. Novi svet je popolnoma drugačen od starega, že skoraj druga razsežnost, vendar se tudi tam počuti dobro.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Žal mi je, da se je moja generacija zadovoljila z arogantno držo, da preprosto 'ne verjamemo v nič'.«

»Moja generacija je izjemno skeptična, brez kakršnih koli iluzij, dejansko rahlo cinična.«

»Zdaj, ko vidim, kaj se dogaja z okoljsko krizo, z vrnitvijo raznih fašističnih in totalitarnih teženj, zaradi vse močnejšega gibanja, ki hoče ženske vrniti pred štedilnik, zato ker so ogrožene svoboščine, ki smo si jih v preteklosti že priborili, pa me zelo žalosti.«

»Da se je moja generacija zadovoljila z arogantno držo, da preprosto 'ne verjamemo v nič'.«

»Zadovoljila se je z arogantno držo, da preprosto 'ne verjamemo v nič'.«

»Kaj pa, če bi se soočila s tem, česar se sama najbolj sramujem, kar me najbolj boli?«

»Moja generacija je izjemno skeptična, brez kakršnih koli iluzij, dejansko rahlo cinična.«

»To se mi zdi nekaj krasnega.«

»Literatura ima neverjeten potencial za ustvarjanje empatije.«

»Ko se toliko ljudi zbere in skupaj zasledujejo neko fantazijo, se rado pozabi na to, da je njihovo nezadovoljstvo predvsem nekaj osebnega.«

»Mislim, da imajo ženske, ki so se odločile, da ne bodo imele otrok, zelo legitimne razloge.«

»Bila sem zelo radovedna in si Emilio Pérez seveda ogledala. Predvsem se mi zdi, da je to zelo grd film.«

»Kaj pa, če bi se soočila s tem, česar se sama najbolj sramujem, kar me najbolj boli?«

»Moja generacija je izjemno skeptična, brez kakršnih koli iluzij, dejansko rahlo cinična.«

»Literatura ima neverjeten potencial za ustvarjanje empatije.«

»Ko se toliko ljudi zbere in skupaj zasledujejo neko fantazijo, se rado pozabi na to, da je njihovo nezadovoljstvo predvsem nekaj osebnega.«

»Mislim, da imajo ženske, ki so se odločile, da ne bodo imele otrok, zelo legitimne razloge.«

»Bila sem zelo radovedna in si Emilio Pérez seveda ogledala. Predvsem se mi zdi, da je to zelo grd film.«

»Zelo pomembno mi je bilo, da ujamem atmosfero in emocijo posameznega odlomka.«

»Največji izziv predstavljalo to, da sem bila v vlogi režiserke in snemalke.«